V regijah, ki se srečujejo z opuščanjem dejavnosti ter odseljevanjem, je potrebna revitalizacija z diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti in ustvarjanjem priložnosti za mlade ženske. V skladu s tem je primarni cilj projekta SOFAR, ki ga void Univerza Gazi iz Turčije, identificirati sposobnosti in dvigniti competence ključne skupine katalizatorjev socialnega kmetijstva, ki izhajajo iz akademskih krogov in nevladnih organizacij. Ta pobuda si prizadeva spodbujati koncept, ga vključevati v univerzitetne programe in literaturo za odrasle v nevladnih organizacijah, s čimer spodbuja izobraževalne in zaposlitvene možnosti za ženske in marginalizirane učeče se v ruralnih okoljih.
Ruralna območja so na robu opuščanja, saj ženska in mladi nimajo dovolj zaposlitvenih možnosti. Prav tako primanjkuje priložnosti za izobraževanja in pridobitev veščin za ohranjanje kmetij ali drugih podjetij na podeželju. Socialno agripodjetništvo, ki predstavlja podjetništvo v kmetijstvu in sorodnih temah s socialnim ciljem, se je pojavilo kot inovativni model za oživitev podeželskih območij in odpiranje novih priložnosti za prikrajšane skupnosti.
Poleg možnosti za dodatni dohodek socialno kmetijstvo posameznikom na kmetijah, ki imajo ustrezno pridobljeno znanje na področju sociale, nudi priložnost za uporabo svojih veščin v delovnem okolju v neposredni bližini lastnih kmetij. Hkrati tudi revitalizacija zapuščenih objektov odpira poti za nove poslovne priložnosti. Koncept projekta naslavlja torej izziv zapuščanja kmetij in podeželskih območij. Ta območja so priča demografskemu upadu, saj ambiciozni mladi posamezniki migrirajo v večja mesta v iskanju boljših možnosti. Prav to pomanjkanje zaposlitvenih in izobraževalnih priložnosti se lahko ublaži z naraščanjem podeželskega socialnega podjetništva, ki ponuja lokalne alternative migracijam.Pojem socialnega kmetijstva je v Turčiji precej neraziskan in redko prakticiran, saj ženskam na vseh ravneh izobraževanja primanjkujejo osnovne podjetniške competence. Primanjkuje jim tudi spodbude in primerov dobrih praks podjetij na področju kmetijstva na vseh ravneh, od majhnih kmetij, skromnega agri-turizma in proizvodnje hrane, do večjih inovativnih pristopov v kmetijstvu. Takšni modeli so razširjeni v državah, kot so Nemčija, Slovenija in Portugalska, in imajo potencial za prilagoditev.
V teh državah se je socialno agripodjetništvo organsko razvilo preko pobud posameznikov in majhnih skupnosti. Koncept bi lahko dosegel bistveno večji potencial in ustvaril več priložnosti za prikrajšane skupine, če bi bilo več usposobljenih in ambicioznih podjetnikov in če bi zagovorniki podeželja imeli možnost pridobiti sektorsko specifične podjetniške veščine na bolj sistematičen in priznan način. Univerze lahko te veščine prenašajo preko pristopov učenja z delom, ki podpirajo skupnostno vključevanje v socialno kmetovanje in druge strategije diverzifikacije dohodkov na kmetijah in generacijskega prehoda. Učenje z delom vključuje pridobivanje znanja preko razporeditve študentov v praktična področja, pomoč skupnostim in uporabo njihovega učenja pri razvoju uporabnih kompetenc. To predstavlja inovativen vzorec sodelovanja univerze, skupnosti in poslovnega sveta. Za uresničitev tega pristopa je bil ustanovljen konzorcij, ki ga sestavljajo ugledna univerza, vodilne organizacije na področju socialnega agripodjetništva, mreža ženskih podjetnic in strokovnjaki za transnacionalno izobraževanje odraslih. Ti partnerji, s svojimi komplementarnimi veščinami in izkušnjami, bodo sodelovali pri razvoju visokokakovostnih izobraževalnih virov in metodologij, prispevajoč k oblikovanju uspešnih in trajnostnih socialnih agribiznisov.
Podpora Evropske komisije pri pripravi te publikacije ne pomeni, da podpira njeno vsebino, ki odraža izključno stališča avtorjev, in Komisija ne more biti odgovorna za kakršno koli uporabo informacij iz te publikacije. Številka projekta: 2023-1-TR01-KA220-HED-000153489
